dunkerjev spletni kotiček

Pred nekaj dnevi me je doma pričakala skrivnostna poÅ¡ta iz Buffala (mimogrede, poznate tole?), v kateri se je skrival ličen zelen ček, podpisan s strani Googla. “Fsak začetig je težak,” je trdil že Trubar – ampak občutek, da se stvari lepo odvijajo v pravo smer, je nadvse fajn. 😀

Ko pa pridem na nivo velemojstra ShoeMoneya (njegov ček si lahko ogledate na desni strani), vas bom pa spet obvestil, haha. 😀

Čeprav nismo prišli še niti do krompirjevih počitnic, se danes počutim, kot bi me obiskal Miklavž. Ko sem prišel iz Ljubljane nazaj v rodni kraj, me je namreč pričakalo tole:

Na prvi fotki je vse Å¡e nadvse lično zapakirano … Na drugi fotki se svetlobi belega dne že pokaže Matrix blender, ki sva ga s cimrom naročila pred nekaj dnevi pri Mimovrste in s katerim bova čarala mlečno-sadne napitke s tretje slike. Zdrav duh v zdravem telesu in takÅ¡ne finte. 😀

Na tretji fotki pa se sončijo moja nova sončna očala Ray Ban 3194 006 59-17 (ja, za vse cifre vem, kaj pomenijo, saj mi je kar malo nerodno 😉 ), ki sem jih naročil iz Kanade prejÅ¡njo sredo – malo zato, da bi končno nekaj kupil preko eBay, malo pa zato, ker sem jih dobil za tretjino slovenske cene. Pa ne okol govort. 😀

Tole vse pove … Ugh. 😕

No, saj v bistvu niti ni tako hudo. 😀

Pred kratkim sem na Amazon.com naročil Å toparski vodnik po galaksiji – in danes prejel trilogijo s Å¡tirimi deli v petih knjigah, ki ji je dodana Å¡e ekstra kratka novela, vse skupaj pa je pakirano v megaknjigi The Ultimate Hitchhiker’s Guide to the Galaxy. Douglas Adams, kapo dol. 😀

Tokrat imam (za spremembo) nadvse tehten razlog za suÅ¡no obdobje na blogu … zadnjih 19 dni sem se namreč potepal po Å paniji. 😀 Prijavil sem se namreč na spletni tečaj “Web me up, baby!”, ki je potekal v Madridu in kjer je beseda tekla o Web 2.0, Web 3.0, semantičnem spletu, …

Dogodivščina se je pričela 7. julija, ko sem se z nadvse-nizko-cenovnim-ponudnikom ClickAir v spremstvu kolegice Aleksandre odpravil z Jožeta Pučnika proti Barceloni, kjer naju je pričakal mladenič po imenu Aleix (beri: AleÅ¡) in nama nadvse prijazno omogočil zastonj prenočišče od ponedeljka do četrtka. ÄŒeprav sta pri njem prenočevala že 2 Slovaka. Fejst dec, ni kaj. 🙂

Vzel si je celo toliko časa, da nam je razkazal Barcelono po dolgem in počez … Nekaj vtisov (za komentarčke se zapeljite z miÅ¡ko čez fotko):

V četrtek je napočil čas, da z Aleksandro preživiva 8.5 ur na avtobusu do Madrida … bljeh … ampak se je splačalo, ker naju je v Madridu pričakala tako odlična družba, da Å¡e zdaj težko verjamem. 😀 Prvi vikend smo odjadrali na izlet v prelepi Toledo, med tednom smo čez dan imeli nekaj blazno zanimivih predavanj, čez noč pa … se ne spomnim. 😀 Drugi vikend pa so nas odpeljali v El Escorial, v idilično “gorsko” okolje. Mljask. 🙂 Nekaj utrinkov:

In tečaj se končal … v nedeljo zvečer. Avtobus nazaj proti Barceloni pa Å¡ele v sredo. Kaj storiti? Naselili smo se kar pri enem od Å¡panskih prijateljev, stvar je izgledala … niti ne skromno. 😀

In prehitro je nastopila sreda … kar je pomenilo novih 8 ur na avtobusu nazaj do Barcelone. Eden bolj razburljivih rojstni dni do sedaj. 😀 V Barceloni naju je pričakala Ana, znanka iz prvega obiska Barcelone, in nama odstopila kar dve sobi v svojem stanovanju, tako da se luksuz kar ni in ni končal. 🙂 Sledil je Å¡e en dan ležanja na Barceloneti, ogled magičnega vodnjaka ter … pot domov.

Å panija, ocena: 10/10. 😀

Post Scriptum: Fotke je prispeval moj mobilnik, tako da bi lahko bile tudi bolj kvalitetne. 🙂